Pisave

Razvoj slovenske pisave

admin — Sun, 05 Sep 2010 22:03:17 +0000

Slovenski jezik je bil prvič zapisan v Brižinskih spomenikih in sicer v karolinški minuskoli leta 1000. Pomembni sta prvi slovenski knjigi Primoža Trubarja, Abecednik in Katekizem iz leta 1550, napisani v gotici.

Primož Trubar je na prigovarjanje koprskega škofa Vergerija opustil gotico in začel pisati v humanistični pisavi, ker pa v humanistični latinici ni bilo ustreznih črk za nekatere slovenske glasove, se je odločil za poenostavljen nemški način zapisovanja. Kasneje sta ga njegova sodobnika Sebastjan Krelj in Adam Bohorič popravili. Adam Bohorič je napisal slovnico slovenskega jezika Zimske urice leta 1584 in tako je nastala bohoričica. Bohoričica je podobna današnji slovenski pisavi, razlike so pri sičnikih (s, z, c) in šumnikih (š, ž, č).

Ob koncu 18. stol, prvi polovici 19. stol so poskušali popraviti bohoričico. Hoteli so ločiti ozke in široke E-je. Tako je pisal Valentin Vodnik.

Peter Dajnko in Fran Metelko sta pa poskušala odpraviti pomanjkljivosti bohoričice, tako da sta sestavila novi pisavi, ki sta imeli poleg latiničnih črk, tudi cirilične. Nastali sta metelčica in dajnčica. Dajnčica je bila v rabi od leta 1824 do 1839, zlasti na vzhodnem Štajerskem. Dajnko je svojo pisavo predstavil leta 1824 v knjigi Učbenik slovenskega jezika. Metelčico je Metelko predstavil v svoji slovnici leta 1825. pogosto so metelčico imenovali kar krevljica. Ta pisava je bila odgovor na Kopitarjevo zahtevo 1 glas je 1 črka.

Tema dvema pisavama sta nasprotovala Matija Čop in France Prešeren. Tako je v 30. letih 19. stol. bila črkarska pravda. Končala se je z vladno prepovedjo metelčice in dajnčice. Nekaj časa je obveljala bohoričica, vendar jo je vedno bolj izpodrivala gajica.

Gajica je latinična pisava, imenovala po Ljudevitu Gaju, ki je za hrvaški jezik priredil češko latinico s strešicami za šumevce. Leta 1845 je dokončno zmagala gajica.

Slovenska pisava je ves čas latinica, le da so se nekateri glasovi v različnih obdobij pisali različno. Zdaj pišemo z isto črko več glasnikov in obratno oz. isti glasnik včasih pišemo z raznimi črkami.

Pisave so bile zmeraj del človekovega razvoja. Iz preprostih slik na jamah smo prišli do več kot 100 različnih pisav. Slovenska pisava je potrebovala veliko časa preden je dobila svojo izpopolnjeno obliko. Razvila se je iz latinice, preko karolinške minuskule, gotice, bohoričice se je dokončno ustavila pri gajici.

Zlogovne pisave

admin — Fri, 12 Feb 2010 18:59:36 +0000

Iz logografskih pisav so se postopoma razvijale nekatere zlogovne pisave, kjer je vsak grafem pomenil samo del besede. Ta razvojna stopnja je bila potrebna, ko se je začela širiti trgovina in so jeziki začeli sprejemati tujke v domača gesla. Nove besede so lahko bile zložene iz dveh ali več besed, zato je njih zapis zahteval dveh ali več grafemov. Po takšnem postopku sta se razvili na primer japonski hiragana in katakana po prevzemu pisave od Kitajcev.

V zlogovnih pisavah predstavlja vsak grafem po en zlog. Navadno isti začetni soglasnik ne vpliva na podobo zloga; »ka« in »ke« se pišeta popolnoma različno, čeprav se oba pričenjata z glasom »k«.

Zlogovne pisave niso najbolj primerne za zapisovanje zaporedij soglasnikov. Nekatere zlogovne pisave so določenim grafemom dodale druge grafeme ali razločevalne znake in s tem zapisale določeno konkretno zaporedje soglasnikov. Na primer v japonskih zlogovnih pisavah grafem za zlog »ki«, ki mu sledi pomanjšan grafem za zlog »ya« (»yu«, »yo«), pomeni zaporedje »kya«, (»kyu«, »kyo«) in podobno za ostale zloge »mi«, »ri« … Vendar pa zlogovne pisave niso razvile sistema za zapisovanje poljubnih zaporedij glasov.

Nelinearne pisave

admin — Tue, 09 Feb 2010 20:36:39 +0000

Po definiciji so nelinearne ali nečrtne tiste pisave, kjer znaki niso začrtani, vendar je ta opredelitev sporna.

V to skupino namreč spadajo tudi razne oblike kodiranja in kriptografije ali tajnega zapisovanja, kjer so večinoma vsi znaki navadne črke ali številke, le z drugim smislom.

Unicode

admin — Sat, 06 Feb 2010 20:24:34 +0000

Unicode ali unikod je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri bajte. To naj bi zadoščalo za zapis večine svetovnih jezikov vključno z japonščino in s kitajščino.

Unicode se ujema s standardom ISO 10646. Razvit je bil pod okriljem organizacije Unicode Consortium, ki je krovna organizacija, zadolžena za razvoj in koordinacijo danega standarda. V njej so prisotna takorekoč vsa pomembnejša podjetja iz panoge računalniških in informacijskih tehnologij.

Ligature

admin — Sun, 31 Jan 2010 23:04:00 +0000

Ligature so naravna posledica kurzivne ročno pisane pisave in težnje po hitrejšem pisanju, saj povezovanje črk olajša pisanje, ker omogoča neprekinjeno linijo. Pri latinici so ligature, razen v posebnih primerih (fl, ffl …), rezervirane le za ročno pisano pisavo, kjer je hitrost pisanja za vsakdanjo rabo nujna, medtem ko so pri arabski pisavi postale ligature sestavni deli črk. Ta sistem neizogibno korenini v kaligrafski tradiciji. Poleg tega besede pogosto niso ločene z jasnimi presledki, temveč se celo končujejo z dolgimi potezami – repi, ki lahko segajo že pod naslednjo besedo. Ta posebnost omogoča lažje identificiranje posameznih besed v stavku. Zato so se črke na koncu besed začele razlikovati od tistih na sredini ali na začetku, kjer podaljški niso bili mogoči ali potrebni. Za razliko od latinice povezave niso zmeraj horizontalne, temveč tudi vertikalne, črke pa ne sedijo le na eni nosilni liniji. O vertikalnih povezavah govorimo, kadar so črke druga nad drugo, kar povzroči več nosilnih linij. V nekaterih stilih je to bolj pogosto ali celo pretirano, v drugih pa manj.

Zaradi teh povezav se je prvotni set znakov-črk povečal za 4-krat, s prvotnih 29, in otežil začetno stopnjo učenja pisanja in branja. Vendar ko pišoči začne tekoče uporabljati ligature, je trud poplačan, saj je vse videti veliko bolj smiselno in enotno, harmonično.

Nastanek in razvoj pisave

admin — Fri, 29 Jan 2010 23:55:39 +0000

Pisava je po vlogi, ki jo ima in jo je imela v kulturnem razvoju človeštva, največji dosežek človekovega duha, njegove zavesti in iznajditeljske moči. Če je govorjeni jezik sredstvo za neposredno sporazumevanje ljudi, je pisava pripomoček, s katerim se ljudje sporazumevajo skozi prostor in čas; ne povezuje le ljudi istega kraja in obdobja, ampak generacije z generacijami in dobe z dobami ter je tako temeljni medij nenehnega kulturnega vzpona človeštva. Verba volant, scripta manent. Izgovorjene besede izginejo, napisane pa ostanejo kot dokument, kot živa priča. Srednjeveški izrek, nastal na antičnih virih, je prav genialno ločil vlogo pisave od vloge govora.

Arabska pisava

admin — Thu, 28 Jan 2010 23:06:04 +0000

Arabska pisava je danes eden izmed velikih svetovnih črkopisov. Širila se je skupaj z islamom, in jo zato uporabljajo tudi mnoga nearabska ljudstva. Na začetku našega štetja je arabsko ljudstvo Nabatejcev, na severu Arabije, uporabljalo aramejsko pisavo, ki je izhajala iz feničanske ter je postopoma dobila značilne arabske oblike. Razvoj naj bi šel po mnenju britanske šole jezikoslovcev od feničanske prek aramejske in nabatejske do prave arabske. Arabski in francoski jezikoslovci pa menijo, da je izšla iz siriatske abecede, imenovane estrangelo, na kar kaže izjemna podobnost v strukturi in obliki. Natančen razvoj od feničanske do arabske pisave torej še ni v celoti pojasnjen. Prvi arabski zapisi pa so nastali v 6. stoletju, torej že pred Mohamedom in uradnim začetkom islama.

Kitajska pisava

admin — Wed, 27 Jan 2010 23:25:39 +0000

Sistem kitajske pisave je, da se v navpičnih kolonah od zgoraj navzdol in z desne na levo vrstijo ideografska znamenja za posamezne pojme, iz katerih so sestavljeni stavki. Za vsako posamezno besedo obstaja posebno znamenje; obstaja okrog 60000 znamenj, za potrebe vsakdanjega življenja Kitajcu zadošča poznavanje kakih 5000 znamenj, če ima pri roki pripomoček, v katerem lahko vsak hip najde tudi pomen neznanih znamenj, izobraženi Kitajci poznajo okrog 8000 do 10000 znamenj, v književne in znanstvene namene pa jih je treba poznati okoli 15000.

Izvor kitajskih pismenk je zavit v skrivnost. Kot pri Egipčanih, je pisava tudi pri Kitajcih tako rekoč darilo z neba. Danes ena teorija pravi, da so prvi znaki, ki spominjajo na kitajske pismenke, nastali na osnovi razpok v roževini želvjega oklepa, ki so ga pri obredih približali ognju. Po legendi naj bi pisavo izumili trije cesarji, predvsem Cang-Džje, ki je preučeval ozvezdja in predvsem stopinje ptic in drugih živali. Zelo zanimiv odziv na izum kitajske pisave je komentar pesnika Vu Veja, ki je dejal, da je bila to slaba iznajdba in da naj bi izumitelj, cesar Cang-Džje jokal dolgo v noč – saj je imel vzrok za to. Ta verjetno tiči v logografskem načelu, po katerem ima vsaka beseda svoj znak, kar vodi v enormno količino znakov.

Namestitev nove pisave

admin — Tue, 26 Jan 2010 23:10:24 +0000

Kako namestimo nove-dodatne pisave?

Start —> Nadzorna plošča

Odpremo mapo Pisave

Datoteka —> Namesti novo pisavo

Poiščemo mapo v kateri imamo nove pisave —> V redu

Pisave v datoteki na drugem računalniku

admin — Tue, 26 Jan 2010 22:08:10 +0000

Ko datoteko odprete v drugem računalniku kot v tistem, s katerim ste jo ustvarili, nekatere pisave morda niso na voljo. Če želite to popraviti, lahko v datoteko vdelate nekaj pisav TrueType. S tem ostane videz izvorne datoteke isti, ne glede na to, s katerim računalnikom ali tiskalnikom jo pregledujete ali tiskate. Če želite informacije o tem, kako vdelati pisavo, jih poiščite v pomoči programa, ki ga uporabljate.