Pisave so se razvile iz slik. Praljudje niso vedeli pisati, zato so pomembne dogodke oz. pojave upodabljali. Tako so nastale jamske poslikave. Slikali so na stropu jam, njihovi motivi so bile živali, ženske, lov itd. Za slikanje so uporabljali barvila, kot so oglje, rastlinsko in živalsko maščobo. Obrisi rok so veljali za podpis.

Okoli 3000 let pr.n. št so Sumerci izumili slikovno pisavo ali piktografijo. Slikovna pisava je temeljila na slikovnem elementu ali piktogramu, ki že s svojo podobo pove, za kateri predmet gre. Tako še dandanes pišejo Eskimi in ameriški Indijanci. Istočasno je nastal podobopis ali hieroglifi, okoli 3100 let pr.n. št. To pisavo so uporabljali Egipčani, je kombinacija samoznakov z zlogovnimi in abecednimi elementi.

Pisava se je razvijala naprej, dodajali so nove znake za pojme kot so ljubezen, prijateljstvo. Tako je nastala pojmova pisava ali ideografija. Sestavljena je iz znakov ali ideogramov, ki pomenijo posamezne besede oz. ideje, ni neposredno v zvezi s pomenom znaka. Pojmova pisava je bila najprej besedna, nato zlogovna, kasneje glasovna. Danes besedno pisavo uporabljano Kitajci, zlogovno pa Japonci.

Okoli leta 1000 pr.n. št pa so Feničani izumili glasovno ali črkovno pisavo. Iz te pisave se je razvilo več pisav kot hebrejska, arabska, grška in indijska pisava.

Za razvoj evropskih pisav je najpomembnejša grška pisava. Razvila se je iz feničanske pisave okoli 7.stol.pr.n. št, Grki so dodali še znamenja za samoglasnike in dobili abecedo oz. grški alfabet z 24 črkami.

Iz grške pisave se je razvila latinica okoli 6. in 5. stol.pr.n. št . Je osnova za večino evropskih jezikov. Uporabljali so jo Rimljani, sprva je imela 19 črk, kasneje so jo izpopolnili na 23 črk. Ker je prevladovalo pisanje na pergament je nastala karolinška minuskula v 8.stol. To je poševna pisava malih latiničnih črk. V 12. stol. pa se je razvila gotica. Od latinice se razlikuje, ker je lomljene, zašiljene in iztegnjene oblike.

Pisali so jo v poznem srednjem veku, nato so jo v večjem delu Evrope opustili, le Nemci so jo ohranili do leta 1942.

Ker so italijanski humanisti zavračali gotico je v 15. stol nastala humanistična pisava oz. humanistična latinica. Iz nje se je razvil tudi slovenski jezik.

V Evropi pa je v rabi ne le latinica, ampak tudi cirilica. Cirilica je priredba grških pisanih črk, ki so jim dodali nove črke za posebne slovanske glasove. V cirilici pišejo Črnogorci, Bolgari, Makedonci, Rusi, Srbi…

Vsako ljudstvo pozna jezik. Prvotni način sporazumevanja in širjenja sporočil med ljudmi je bilo ustno izročilo. Pisava je drugi način in sredstvo, ki je omogočilo shranjevanje in širjenje podatkov.

V širšem pojmovanju je pisava vsak pripomoček za lažje in hitrejše posredovanje določenih podatkov v primerih, ko abecedno zapisovanje ne ustreza potrebam.