Pisave

Pisava

Pisava je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov. Grafemi so zapisi posameznih glasov ali glasovnih skupin in sestavljajo nabor znakov pisave. Grafemi so abstraktne enote, konkretne znake pa imenujemo glifi. V isti pisavi se lahko glifi istega grafema med seboj v določeni meri razlikujejo. Glifi so tudi ligature – znaki, ki so sestavljeni iz več grafemov ter razločevalni znaki.

Vsako ljudstvo pozna jezik. Prvotni način sporazumevanja in širjenja sporočil med ljudmi je bilo ustno izročilo. Pisava je drugi način in sredstvo, ki je omogočilo shranjevanje in širjenje podatkov.

V širšem pojmovanju je pisava vsak pripomoček za lažje in hitrejše posredovanje določenih podatkov v primerih, ko abecedno zapisovanje ne ustreza potrebam.

Zanimivost

Vsak med nami ima tip pisave, ki ga najraje uporablja. Tip in velikost izberemo glede na namen. Velja, da so pisave, ki imajo različno širino, lažje berljive. Lažje berljive naj bi bile tudi pisave z okraski. To je tudi razlog, da tovrstne pisave pogosto zasledimo v najrazličnejših tiskanih medijih (knjige, časopisi). Določeni tipi pisav niso namenjeni branju, ampak le okrasu besedila ali za izpis naslova (npr. pisave v obliki različnih ornamentov, pisane črke).

vir: mojmikro.si

Namig

S pomočjo sledečega stavka »Možic v gozdu speče fantu boljši kruh« lahko izpišemo vse znake slovenske abecede in vidimo obliko posameznih črk in njihov učinek v besedilu.

Kaligrafske pisave

Kaligrafija je umetnost lepega pisanja. Sama beseda izhaja iz grščine (calligraphia) in dobesedno pomeni lepo pisanje.

Elegantno ročno napisano sporočilo ima drugačen ucinek in drugače komunicira, kot še tako lepo oblikovana pisava iz tiskalnika. Tudi računalniško posnemanje starih rokopisov se s kaligrafijo ne more primerjati. Današnja Kaligrafija je mešanica stilov, tehnik in pisav. Je združevanje različnih slikarskih prvin, od akvarela, olja, oglja, pastelov, pa do graviranja in zlatenja na enem izdelku. Kaligrafija ima tako vse lastnosti, ki jih najdemo pri sliki: kompozicijo, teksturo, obliko in likovni izraz. Poigrava se z različnostjo, ki jo lahko ustvari kaligrafsko pero v povezavi z barvami in različnimi orodji od preprostega k zahtevnemu, od črno belega k barvnemu, od starega k modernemu.

Klinopis

Klinopís je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci v Mezopotamiji pred približno 5.300 leti, saj so znaki in slike (hieroglifi) dobivali vedno bolj poenostavljeno obliko. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake (simbole). Klinopis je bil prilagodljiv, da so ga lahko uporabljali za različne jezike. V začetku je bilo okoli dva tisoč klinastih znamenj, pozneje pa so jih skrčili na kakih osemsto, vendar so jih le dvesto do tristo stalno uporabljali. Pri pisanju so sčasoma iz stolpcev prišli na vrstice od leve proti desni. Klinopis je najstarejša zlogovna pisava. Ime klinopis izhaja iz podobe pismenk, ki so bile klinaste oblike.