<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Pisave Fonti &#187; Pisave</title>
	<atom:link href="http://www.pisave.net/tag/pisave/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.pisave.net</link>
	<description>Slovenske pisave s šumniki na enem mestu</description>
	<lastBuildDate>Mon, 31 Jan 2011 21:28:06 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.1</generator>
		<item>
		<title>Pisava</title>
		<link>http://www.pisave.net/pisava/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/pisava/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 22 Jan 2010 19:13:46 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[abeceda]]></category>
		<category><![CDATA[glifi]]></category>
		<category><![CDATA[grafemi]]></category>
		<category><![CDATA[ligature]]></category>
		<category><![CDATA[računalniške pisave]]></category>
		<category><![CDATA[šumniki]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=252</guid>
		<description><![CDATA[Pisava je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov. Grafemi so zapisi posameznih glasov ali glasovnih skupin in sestavljajo nabor znakov pisave. Grafemi so abstraktne enote, konkretne znake pa imenujemo glifi. V isti pisavi se lahko glifi istega grafema med seboj v določeni meri razlikujejo. Glifi so tudi ligature &#8211; znaki, ki so [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/pisave_1.jpg" rel="lightbox[252]" title="pisave_1"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-253" style="margin: 5px;" title="pisave_1" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/pisave_1-150x150.jpg" alt="pisave_1" width="150" height="150" /></a>Pisava je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.  Grafemi so zapisi posameznih glasov ali  glasovnih skupin in sestavljajo nabor znakov pisave. Grafemi so  abstraktne enote, konkretne znake pa imenujemo glifi. V isti  pisavi se lahko glifi istega grafema med seboj v določeni meri  razlikujejo. Glifi so tudi ligature &#8211;  znaki, ki so sestavljeni iz več grafemov ter razločevalni  znaki.</p>
<p style="text-align: justify;">Vsako ljudstvo pozna jezik. Prvotni način sporazumevanja in širjenja sporočil med ljudmi je bilo ustno  izročilo. Pisava je drugi način in sredstvo, ki je  omogočilo shranjevanje in širjenje podatkov.</p>
<p style="text-align: justify;">V širšem pojmovanju je pisava vsak pripomoček za lažje in hitrejše  posredovanje določenih podatkov v primerih, ko abecedno zapisovanje ne  ustreza potrebam.</p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/pisava/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Zanimivost</title>
		<link>http://www.pisave.net/zanimivost/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/zanimivost/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 22 Jan 2010 19:01:39 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[fonti]]></category>
		<category><![CDATA[fonts]]></category>
		<category><![CDATA[okrasne pisave]]></category>
		<category><![CDATA[pisave z okraski]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=240</guid>
		<description><![CDATA[Vsak med nami ima tip pisave, ki ga najraje uporablja. Tip in velikost izberemo glede na namen. Velja, da so pisave, ki imajo različno širino, lažje berljive. Lažje berljive naj bi bile tudi pisave z okraski. To je tudi razlog, da tovrstne pisave pogosto zasledimo v najrazličnejših tiskanih medijih (knjige, časopisi). Določeni tipi pisav niso [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/pisave_3.jpg" rel="lightbox[240]" title="pisave_3"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-242" style="margin: 5px;" title="pisave_3" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/pisave_3-150x150.jpg" alt="pisave_3" width="150" height="150" /></a>Vsak med nami ima tip pisave, ki ga najraje uporablja. Tip in velikost  izberemo glede na namen. Velja, da so pisave, ki imajo različno širino,  lažje berljive. Lažje berljive naj bi bile tudi pisave z okraski. To je  tudi razlog, da tovrstne pisave pogosto zasledimo v najrazličnejših  tiskanih medijih (knjige, časopisi). Določeni tipi pisav niso namenjeni  branju, ampak le okrasu besedila ali za izpis naslova (npr. pisave v  obliki različnih ornamentov, pisane črke).</p>
<p style="text-align: justify;"><em>vir: mojmikro.si</em></p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/zanimivost/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Namig</title>
		<link>http://www.pisave.net/namig/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/namig/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 22 Jan 2010 18:51:56 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[fonti s šumniki]]></category>
		<category><![CDATA[slovenske pisave]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=229</guid>
		<description><![CDATA[S pomočjo sledečega stavka »Možic v gozdu speče fantu boljši kruh« lahko izpišemo vse znake slovenske abecede in vidimo obliko posameznih črk in njihov učinek v besedilu.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/pisave_2.png" rel="lightbox[229]" title="pisave_2"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-230" style="margin: 5px;" title="pisave_2" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/pisave_2-150x150.png" alt="pisave_2" width="139" height="66" /></a>S pomočjo sledečega stavka »Možic v gozdu speče fantu boljši kruh«  lahko izpišemo vse znake slovenske abecede in vidimo obliko posameznih  črk in njihov učinek v besedilu.</p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/namig/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kaligrafske pisave</title>
		<link>http://www.pisave.net/kaligrafske-pisave/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/kaligrafske-pisave/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 22 Jan 2010 18:44:45 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[kaligrafija]]></category>
		<category><![CDATA[pisave s šumniki]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=224</guid>
		<description><![CDATA[Kaligrafija je umetnost lepega pisanja. Sama beseda izhaja iz grščine (calligraphia) in dobesedno pomeni lepo pisanje. Elegantno ročno napisano sporočilo ima drugačen ucinek in drugače komunicira, kot še tako lepo oblikovana pisava iz tiskalnika. Tudi računalniško posnemanje starih rokopisov se s kaligrafijo ne more primerjati. Današnja Kaligrafija je mešanica stilov, tehnik in pisav. Je združevanje [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: center;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2011/01/pisave.net-15.jpg" rel="lightbox[224]" title="pisave.net-15"><img class="aligncenter size-full wp-image-648" title="pisave.net-15" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2011/01/pisave.net-15.jpg" alt="" width="424" height="60" /></a></p>
<p style="text-align: justify;">Kaligrafija            je umetnost lepega pisanja. Sama beseda izhaja iz grščine            (calligraphia) in dobesedno pomeni lepo pisanje.</p>
<p style="text-align: justify;">Elegantno ročno napisano sporočilo ima drugačen ucinek in drugače  komunicira, kot še tako lepo oblikovana pisava iz tiskalnika. Tudi  računalniško posnemanje starih rokopisov se s kaligrafijo ne more  primerjati. Današnja Kaligrafija je            mešanica stilov, tehnik in pisav. Je združevanje različnih  slikarskih prvin, od akvarela, olja, oglja, pastelov, pa do graviranja in zlatenja  na            enem izdelku. Kaligrafija ima tako vse lastnosti, ki jih najdemo pri sliki:  kompozicijo,            teksturo, obliko in likovni izraz. Poigrava se z različnostjo, ki jo lahko ustvari  kaligrafsko            pero v povezavi z barvami in različnimi orodji od preprostega k zahtevnemu, od črno  belega            k barvnemu, od starega k modernemu.</p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/kaligrafske-pisave/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Klinopis</title>
		<link>http://www.pisave.net/klinopis/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/klinopis/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 22 Jan 2010 18:38:53 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[hieroglifi]]></category>
		<category><![CDATA[klinasta znamenja]]></category>
		<category><![CDATA[klinopis]]></category>
		<category><![CDATA[pismenke]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=218</guid>
		<description><![CDATA[Klinopís je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci v Mezopotamiji pred približno 5.300 leti, saj so znaki in slike (hieroglifi) dobivali vedno bolj poenostavljeno obliko. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake (simbole). Klinopis je bil prilagodljiv, da so ga lahko uporabljali za [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/cuneiform_klinopis.gif" rel="lightbox[218]" title="cuneiform_klinopis"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-219" style="margin: 5px;" title="cuneiform_klinopis" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/cuneiform_klinopis-150x150.gif" alt="cuneiform_klinopis" width="150" height="150" /></a>Klinopís je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci v Mezopotamiji  pred približno 5.300 leti, saj so znaki in slike (hieroglifi) dobivali vedno  bolj poenostavljeno obliko. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice  vrezovali znake (simbole).  Klinopis je bil prilagodljiv, da so ga lahko uporabljali za različne jezike. V  začetku je bilo okoli dva tisoč klinastih znamenj, pozneje pa so jih skrčili  na kakih osemsto, vendar so jih le dvesto do tristo  stalno uporabljali. Pri pisanju so sčasoma iz stolpcev prišli  na vrstice od leve  proti desni. Klinopis je najstarejša zlogovna pisava. Ime klinopis  izhaja iz podobe pismenk, ki so bile klinaste oblike.</p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/klinopis/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Logografske pisave</title>
		<link>http://www.pisave.net/logografske-pisave/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/logografske-pisave/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 20 Jan 2010 19:04:41 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[algebra]]></category>
		<category><![CDATA[izražanje s podobami]]></category>
		<category><![CDATA[kitajska pisava]]></category>
		<category><![CDATA[logografija]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=248</guid>
		<description><![CDATA[Najstarejša oblika pisave je bila logografija ali izražanje s podobami, ki so pomenile besede. Sprva so bile te besede omejene na predmete. To je bila piktografija, ki seveda ni bila vezana na jezik, ki ga je govoril avtor podobe; pisavo/podobo je vsakdo bral v svojem jeziku. Na ta način so se na primer sporazumevali Indijanci, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/logografija-283x300.jpg" rel="lightbox[248]" title="logografija-283x300"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-535" style="margin: 5px;" title="logografija-283x300" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/01/logografija-283x300-150x150.jpg" alt="" width="150" height="150" /></a>Najstarejša oblika pisave je bila logografija ali izražanje s podobami, ki so  pomenile besede. Sprva so bile te besede omejene na predmete.  To je bila piktografija,  ki seveda ni bila vezana na jezik, ki ga  je govoril avtor podobe;  pisavo/podobo je vsakdo bral v svojem jeziku. Na ta način so se na  primer sporazumevali Indijanci, čeprav je vsako pleme imelo  svoj jezik. Sem lahko uvrščamo tudi sodobne obveščevalne znake, kot so telefon za možnost telefonske zveze ali skodelica za bližino okrepčevalnice.</p>
<p style="text-align: justify;">Iz piktografije, ki je upodabljala le predmete, se je razvila ideografija,  ki je začela predstavljati tudi pojme. Risba očesa ni več  predstavljala le oko, temveč je lahko pomenila tudi »gledati«. Tako je  nastal sumerski klinopis, egipčanski hieroglifi in seveda kitajska pisava. Danes se ideogrami zelo pogostoma uporabljajo bodisi v reklamnih sporočilih, kakor tudi v statistiki.  Na primer iz sličice desetih oseb na enem avtomobilu ni težko razumeti, da ima v določenem kraju in času avto  ena oseba od desetih. Prav tako v algebri znak minus (-) brezpogojno pomeni negativnost.</p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/logografske-pisave/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

