<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Pisave Fonti &#187; ročno pisane pisave</title>
	<atom:link href="http://www.pisave.net/tag/rocno-pisane-pisave/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.pisave.net</link>
	<description>Slovenske pisave s šumniki na enem mestu</description>
	<lastBuildDate>Mon, 31 Jan 2011 21:28:06 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.1</generator>
		<item>
		<title>Ligature</title>
		<link>http://www.pisave.net/ligature/</link>
		<comments>http://www.pisave.net/ligature/#comments</comments>
		<pubDate>Sun, 31 Jan 2010 23:04:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Pisave]]></category>
		<category><![CDATA[ročno pisane pisave]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.pisave.net/?p=517</guid>
		<description><![CDATA[Ligature so naravna posledica kurzivne ročno pisane pisave in težnje po hitrejšem pisanju, saj povezovanje črk olajša pisanje, ker omogoča neprekinjeno linijo. Pri latinici so ligature, razen v posebnih primerih (fl, ffl &#8230;), rezervirane le za ročno pisano pisavo, kjer je hitrost pisanja za vsakdanjo rabo nujna, medtem ko so pri arabski pisavi postale ligature [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p style="text-align: justify;"><a href="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/02/pisave.net-10.jpg" rel="lightbox[517]" title="pisave.net 10"><img class="aligncenter size-full wp-image-632" title="pisave.net 10" src="http://www.pisave.net/wp-content/uploads/2010/02/pisave.net-10.jpg" alt="" width="424" height="60" /></a>Ligature so naravna posledica kurzivne ročno pisane pisave in težnje po hitrejšem pisanju, saj povezovanje črk olajša pisanje, ker omogoča neprekinjeno linijo. Pri latinici so ligature, razen v posebnih primerih (fl, ffl &#8230;), rezervirane le za ročno pisano pisavo, kjer je hitrost pisanja za vsakdanjo rabo nujna, medtem ko so pri arabski pisavi postale ligature sestavni deli črk. Ta sistem neizogibno korenini v kaligrafski tradiciji. Poleg tega besede pogosto niso ločene z jasnimi presledki, temveč se celo končujejo z dolgimi potezami – repi, ki lahko segajo že pod naslednjo besedo. Ta posebnost omogoča lažje identificiranje posameznih besed v stavku. Zato so se črke na koncu besed začele razlikovati od tistih na sredini ali na začetku, kjer podaljški niso bili mogoči ali potrebni. Za razliko od latinice povezave niso zmeraj horizontalne, temveč tudi vertikalne, črke pa ne sedijo le na eni nosilni liniji. O vertikalnih povezavah govorimo, kadar so črke druga nad drugo, kar povzroči več nosilnih linij. V nekaterih stilih je to bolj pogosto ali celo pretirano, v drugih pa manj.</p>
<p style="text-align: justify;">Zaradi teh povezav se je prvotni set znakov-črk povečal za 4-krat, s prvotnih 29, in otežil začetno stopnjo učenja pisanja in branja. Vendar ko pišoči začne tekoče uporabljati ligature, je trud poplačan, saj je vse videti veliko bolj smiselno in enotno, harmonično.</p>
<!-- PHP 5.x -->]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.pisave.net/ligature/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

